|
Tminski migavci Kam, kdaj, s čim....migat
|
|
|
|
|
Avtor |
Sporočilo |
MatejaSF Moderator
Pridružen/-a: 12.10. 2007, 19:44 Prispevkov: 75
|
Objavljeno: 08 Sep 2008 07:59 Naslov sporočila: CELJE - LOGARSKA |
|
|
Celje-Logarska se je v vsej svoji dolžini zgodila tudi Tminskim migavcem... zato ISKRENE ČESTITKE Johnu...!
Za vse, ki jih take "ekstremne dogodivščine" zanimajo je obljubljeno obširno poročilo na četrtkovem sestanku (ob 20h) pri Rutarju.
Torej, se vidimo! |
|
|
|
|
gams Moderator
Pridružen/-a: 12.10. 2007, 14:43 Prispevkov: 35
|
Objavljeno: 08 Sep 2008 14:57 Naslov sporočila: |
|
|
NAŠ "PREZIDENT" JOHN JE ODTEKEL ULTRA MARATON V LOGARSKI DOLINI -75 KM KRALJEVSKO TUDI PO ČASU:8 UR 42 MINUT.
UPAM DA NI PREVEČ ŽULJEV IN DA BO KMALU ŠLO NAPREJ!
BRAVO JOHN , KAPO DOL!!!!!
_________________ "Srečni so tisti,ki imajo sanje, še srečnejši pa tisti,ki so se pripravljeni potruditi,da se bodo ureničile"
Gams
|
|
|
|
|
john Moderator
Pridružen/-a: 18.10. 2007, 09:06 Prispevkov: 30
|
Objavljeno: 10 Sep 2008 15:21 Naslov sporočila: |
|
|
CELJE - LOGARSKA 75 km
Obljubil sem poročilo, nekaj utrinkov sem zapisal sinoči, materiala je za celo knjigo in to debelo. V četrtek zvečer vabim na klepet in dogovor o pripravah za naslednje leto.
Kako je blo? Prbližno tko:
http://www.moj-album.com/uredi/migavci/13499984/
začnem sanjariti v začetku leta 2006, malo se še pogovarjam s tekačico, tole pa ja, pravi, ... potem pa me začne konec leta po Ljubljanskem maratonu nekaj zvijati v spodnjem delu trebuha. Ne ni bila še trema, pregled, drugi, kri, urin, ultra zvok in, ... nič. Počivat! Pa nisem, sem pa začel razmišljati o drugačnem načinu teka, netekmovalnem, vztrajnostnem, dolgem, lepem, ...In pride oktober 2007, ko se obrnem na glavo in ne tekmujem, niti s sabo več ne, samo še uživam in podaljšujem počasno tekanje, dvajset, trideset, petintrideset, pa še malo več km in se spet pomenim s sabo ( pa še s kom) in odločitev: septembra 2008 grem v Logarsko . takoj dobim obljubo o podpori in pol je že narejenega. Zdaj pa tek, tek in tek. Zadnji dolgi tek za pripravo načrtujem konec julija in se zapeljem v Trento. Parkiram in startam, po pameti, ampak po premaganih 57 km sem že odločen, da letos ne bom šel v Logarsko. Prespim, se pogovorim, spet s sabo in še s kom, dobim podporo s popolno oskrbo, prenočiščem v centru Celja in že sem prijavljen na ultramaraton Celje - Logarska dolina - 75 km.. V petek, na predvečer tekme, se znajdem v luksuznem stanovanju v centru Celja, obkrožen s šestimi frkljami. S težavo sem zaspal. Ma kako boš spal? Zbudim se ob 5:00, saj sem še brez štartne številke, štart pa ob 6:00. Dobim spremstvo do info centra, prevzem številk, pozdrav z edinim znancem (letnikom) in srečno, ljubčka in START. Ne moreš verjet: grem na avanturo, odločen sem iti do konca, pa pika. Z letnikom in njegovim sovaščanom (18 letnim mladim mladeničem) se podamo z ramo ob rami z Dušanom Mravljetom. Pa kaj je on drugačen od nas?
En krog po mestu in potem ob Savinji gor proti toku. Saj ni nobenga klanca, tečemo in tečemo, eni še bolj kot mi, super nam gre. Letnik malo zaostaja, pa naj, saj smo zmenjeni, da vsak po svoje. Že dva dni me maltra nekaj po črevesju (baje viroza) in po 10 km že poiščem primerno lokacijo in "nastavljam lisicam". Pohitim za mladeničem, joj je pobegnil, pa ga le ulovim in klepetava in tečeva kilometre med 5:50 in 6:00. Pametno, če bova tako nadaljevala, se ni bati. Razloži vsako podrobnost na levem, kasneje še desnem bregu Savinje, potem se že bližava njegovemu domu - Mozirju. Pogledam uro, pokličem obljubljeni spremljevalki, sporočim, da sva precej hitrejša od predvidevanj in sva že tu. Kje? Sva že mimo Mozirskega gaja. Ne bo planiranega postanka, preobuvanja, preoblačenja, bomo opravili kasneje, ko nas dohitita.Saj ni važno, saj gre vse kot po maslu. Prva destka 1:00, druga 0:58, tretja 0:56, četrta 1:00, maratonska razdalja premagana v času 4:08. Vse brez težav, z eno samo banano, veliko, veliko vode in parimi Dextro lemon in magnesium bonboni. Počasen postajam za mladeniča in razdalja med nama se začne povečevati. On ima svojega spremljevalca na kolesu, jaz svoji dve! Odločim se, da se preoblečem in preobujem po 45. kilometru. Tu je ena od super okrepčevalnic, mene pa so obdelale kar tri mačke, za kar smo porabili 26 minut. Potem pa sploh nisem mogel začeti s tekom in sem hodil cel kilometer, se ogrel in gremo. Začutim malo trdo levo mečno mišico, pridem do vojaškega kamiona (rdeči križ), me pošpricajo, malo utrem in že tečem. Potem pa pridemo na "čistino". Sonce je nakurilo (povedo) na 30 stopinj, čeprav jaz mislim, da je bilo 50, in bo zavrelo si mislim, zato pamet v glavo in se odločim: do naslednje okrepčevalnice hodim! Pa jo ni in ni. Hodim in hodim, kuhajo ko sto vragov, okrepčevalnice pa ni. Pojedel sem bonbonov, popil vode, čaja, juhe, usta se kar limajo. Kaj bi dal za en penast pir! Okrepčevalnica! Voda, in pir! Ruknem pol ta velikga, usta se ne limajo več, okrepčevalnica je bla in tečem, saj je samo še 20 km. Takrat sem se že počutil zmagovalca. Do Luč je samo še tri kilometre, tu je zadnja odstopna postaja, o kateri pa sploh nisem razmišljal, od tu dalje pa le še 17 km. Tu me je počakal mladenič, premagal je 58 km razdaljo in se odločil, da je zanj dovolj, verjetno pametno, saj ima še čas za dolge teke. Jaz pa se z vzpodbudami mojih spremljevalk podam proti cilju. Malo mi pobegneta, potem jaz njima, v glavnem pa smo skupaj, v mislih pa neprestano. In v takih okoliščinah ni težko premagovati kilometrov. Potem pride vzpodbuda, ko mi pove tekač, ki ga dohitim, da je tu že tretjič, da je že premagal 100 km Billa, da je 10 let mlajši, ampak, jaz bi šel naprej, če nima nič proti. In nima. In grem. Potem pridem v hladno senco grape, ki se blago vzpenja in kar tečem in tečem. Dohitim mladega izseljenca iz Baške grape in sva si edina, da sem se šparal za finiš, pa grem. Še malo in Solčava. Pravijo, skozi njo, pa konec klancev in začetek Logarske. In res je tu rampa, poleg pa že oznaka 70 km. A tako? Zavriskam, saj ne prvič, prvič sem že ob znaku še 10 km. Ker to je pa res samo še malo. Nato pa ob vsakem kilometru neznansko zavodoljstvo, vriskanje, stiski, špricanje z vodo in veselje s spremljevalkama. Potem pa ena urno odhiti, da bo fotka v cilju. Ko se razporejamo v ciljni lijak, spremljevalci zapustijo progo, škoda. Pritečem v cilj. Tu me čaka mladenka z medaljo. Zgrabim jo, njo, ne medaljo in jo dvignem v zrak, dobim ljubčka, dva, tri in pravi, da se je za to splačalo preteči 75 km. Se strinjam. Solzica se mi utrne. Zmogel sem. Sem, ampak ne sam. Z enkratno ekipo. Objem in stisk, pa spet solzne oči. A smo? Smo! Hvala! Sledi masaža, pivo, pa še eno, pa hitro na avtobus. Joj koliko dolgo se vozimo. A vse to smo pretekli, ma se nisma ad muh! Na vprašanje: "Kako se počutiš?" Potuhnjeno, pa tudi s ponosom rečem: "Kakor petelin!" In res bi kar kikirikal in pokončno podil kure po dvorišču. Samo kur ni.
Vsaka basen ima poduk:
Podajte se v Logarsko, pripravite se dobro, če boste imeli tako srečo s spremljevalno ekipo, kakor jaz, uspeh ne bo izostal. Sagurno!
Dober tek, JOhn |
|
|
|
|
MatejaSF Moderator
Pridružen/-a: 12.10. 2007, 19:44 Prispevkov: 75
|
Objavljeno: 11 Sep 2008 10:51 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim, da je to res »direkt v žilo«…
Naj trajaaaa! |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Legand | |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group :: SuperFreak Theme By: Jonny-B :: Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
|