Tminski migavci Seznam forumov Tminski migavci
Kam, kdaj, s čim....migat
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 





Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tminski migavci Seznam forumov -> Poročila s tekem,druženj...
Bovec trek
Avtor Sporočilo
JOhnK
Moderator


Pridružen/-a: 30.10. 2008, 16:08
Prispevkov: 107

PrispevekObjavljeno: 13 Jun 2009 23:42    Naslov sporočila: Bovec trek Odgovori s citatom

Uspešno zaključen Bovec trek 2009 z udeležbo Tminskih migavcev:
Kati, Miranda, Jolka, Mateja in John
s skominami
http://www.moj-album.com/uredi/migavci/16047119/

LP JOhn
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo

MatejaSF
Moderator


Pridružen/-a: 12.10. 2007, 19:44
Prispevkov: 75

PrispevekObjavljeno: 15 Jun 2009 10:50    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Menda bi bilo vredno kaj napisati o bovškem trekingu…
Torej, postala sem tako pogumna, da me največkrat zanima le »ultra« varianta… In tudi tokrat me ni bilo potrebno ravno dosti prepričevat… Bo že kako… in sem se »priklopila« na »ultra dvojico« - Jolko in Johna…

Priprave za podvig so bile zadnjih par dni kar intenzivne… Proučevanje vseh mogočih kart, pa »trening liga«, kjer smo »v realnih razmerah poskusili kako je z našo orientacijo v prostoru…«, pa hidracija in priprava "bojnega načrta"…
Lepo vreme in gozdnata območja so nam v soboto nudila zelo primerne razmere za podvig, ki je trajal skoraj 10ur.
V Bovcu smo začeli zmerno in sledili množici… mimo Sv. Lenarta, čez Koritnico in po levem bregu v Kal-Koritnico in čez Sočo… V strmini proti Golobarju sta mi Jolka in John (spet – kot vedno…) potihem podihala ves kisik in sem »sopihala kot kakšen slonček«… (Pravzaprav, ne vem, če slončki sploh kaj sopihajo…)
Na Golobarju smo malo posedeli in si privoščili malico. Dalje čez Utro je šlo b.p. … Pri drevesu (na katerem je pisalo nekaj takega kot »v čezso…«) je bil slabo viden odcep in nekaj sotekmovalcev razmišljalo kam… Mi smo (3:0) sklenili, da to pomeni »V Čezsočo« in da je to gotovo prava pot… In je seveda bila. Izognili smo se še enem vzponu okrog plazu, ki nam je bil najavljen in »v rahlem drncu« prišli do kaverne, kjer je bila šesta kontrolna točka.
Z lučjo smo morali v kaverni najti točko in se "poštemplati"... Nadaljevali smo po makadamski cesti. Kmalu sva z Jolko »naumili«, da mora biti v bližini ena bližnjica… Seveda je tista bližnjica vodila skozi visoke koprive in malo čez ograje in malo skozi »ščavje-goščavje«, ampak prišli smo živi in (zaradi kopriv še malo bolj) zdravi v dolino in k Slatniku.
Tam smo si že pred začetkom pripravili okrepčevalnico. Spet smo pomalicali, dotočili vodo in… dalje… Odločili (spet 3:0) smo se, da ne pojdemo v Čezsočo, ampak da mora biti krajša »pot?!« po gozdu navzgor in čez travnike do smučišča… Poslužili smo se še izreka »kartu čitaj – seljaka pitaj« in (spet skozi ščavje-goščavje) prišli na mesto, kjer bi morala biti KT 8 in … ni je bilo.
Naš GPS je pravil: točka je tu, zastavice pa ni bilo… Jolka je dokazala, da je ona najboljši navigator takrat, ko GPS, sateliti ali kaj drugega odpove. Našla je deklice, ki so varovale zastavico, štrudelj, čokolade in vodo (hvala jim za vse dobrote…) na začetku »kozje stezice«, ki vodi – navzgor… navzgor in navzgor…
Še dobro, da je bil gozd, da se nam ni vrtelo v glavi. Zdelo se mi je, da bi – če bi padli – pristali točno sredi Čezsoče. (Še lulat se ni dalo, ker bi kdo v vasi dobil kaj na glavo…) No, tu malo pretiravam (…ampak ne prav veliko…)
In potem gor in gor in gor… Na mojo srečo (oprosti John), so se na tem delu Johnu »izpraznile baterije« in se na tistem delu nisem počutila kot najšibkejši člen… Brez orientacijskih težav smo nato našli KT9 in nato po Jolkini navigaciji končnoooo prišli na greben, kjer pa… »Vauuuu … yessssss,… o, kako je lepa naša Soška dolina… Yessss…« …Razgled, kot nagrada za ves trud… Malo sem »zakrulila« (ker vriskat še vedno ne znam…) potem, pa smo šli hitro še po grebenu na vrh Špika.
Tam nas je čakala »živa« KT10… Ker smo bili zadnji od »ultašev«, se nam je »živa KT10« pridružila pri prečenju Polovnika in prepustili smo se vodniku, ki nas je povabil (»…če vam ni žal nekaj minutk…«) še na vrh Velikega Polovnika. Seveda smo z veseljem malo skrenili s poti in se še enkrat lahko razgledali okrog in okrog…
Potem smo se začeli spuščati proti Malemu polovniku, kjer naj bi bila predzadnja KT 11… Zdaj pa je šlo dol in dol in dol … Kar naenkrat smo zagledali … spet »živo KT 10«…?? Ja, kaj je pa zdaj to… Ali vidimo že dvojno… No, na kontroli točki je bil brat dvojček od fanta, ki nas je (do)čakal na vrhu Špika in nas je že spremljal…
Spet smo se okrepčali in od tu dalje smo Alešu in Iztoku (ne vem kateri je kateri), sledili po pobočju Polovnika navzdol… In je šlo navzdol in navzdol… Obdolžili so »moj ubogi GPS«, da ne kaže prav, saj se nadmorska višina kar ni hotela primerno znižati… Mi pa kar dol in dol… po stezi, stezici, »najbibila« stezici, »česipravdobrozamislišbilahkobila« stezici itd. In nato – končnooo… vodoravna ravnina pred Čezsočo.
Poslovili smo se od prijaznih dvojčkov (Hvala vama še enkrat…) in jo »trčačim korakom« udarili čez travnik, po cesti skozi vas, pa čez most in spet navzgor (Nimate pojma kako paše - po 9h urah in pol - tisti vzpon na letališče…)
Ker smo na vsak način hoteli priti v cilj še v časovnem limitu smo… khkhmmmm… (ne povedat naprej) šli kar čez letališče… (Vem, da se to ne dela, ampak… saj smo »leteli«… ). Med »brzenjem« čez, sem razmišljala, od kdaj imajo v Bovcu letališče s širino za pristajanje veliki Boeingov… Pa smo prišli tudi čez to…
Sledil je še prehod čez cesto in po pločniku do cilja za hotelom Kanin… Ker je »tisti od zgoraj« vedel, da nas v cilju poleg (verjetno že malo naveličanih) organizatorjev, soka in pašte ne čaka nič specialnega, se nas je že pred ciljem usmilil in nam na pločniku pustil denarno nagrado 10EUR. (ki smo jo kasneje uspešno pretvorili v…)
No, v cilju sva bili z Jolko deležni še posebnih pokalov (HVALA JOHN!!!)
…Sledilo je še splakovanje in odstranjevanje soli in plasti umazanije z naših telesc v »malce hladni« Soči, pivo pri Jolkini sestri (Hvala še enkrat!), pivo v Oštariji in…

… in tako bomo s spominom na krasno 45km-sko dogodivščino živeli do konca svojih dni…
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo

JOhnK
Moderator


Pridružen/-a: 30.10. 2008, 16:08
Prispevkov: 107

PrispevekObjavljeno: 15 Jun 2009 14:04    Naslov sporočila: Bravo Mateja Odgovori s citatom

Bravo Mateja,
doživljali smo vsi enako, opisati pa znaš tako doživeto (čestitke in hvala ti) in brez kakršnihkoli zamer - ko se baterije spraznijo, so prazne. In jaz sem bil na tisti navpičnici popolnoma prazen, ampak sem kmalu zatem spet in spet užival in še danes mi je lepo ob spominih na sobotno in načrtih za naslednjo turo.
Toplo priporočam, tudi krajše so sigurno zelo zanimive, za lažji začetek.
LP JOhn
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo

Bogdana
Moderator


Pridružen/-a: 12.10. 2007, 13:24
Prispevkov: 150

PrispevekObjavljeno: 16 Jun 2009 08:50    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Mateja to je pa res bilo lepo prebrat!!!!

Čestitke vsem !!!!
_________________
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo

boris
Moderator


Pridružen/-a: 22.10. 2007, 11:56
Prispevkov: 61

PrispevekObjavljeno: 18 Jun 2009 22:05    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pa še nekaj fotk iz uživaškega treak pohoda.

http://migavci.moj-album.com/album/16090607/

lpboris
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo Poglej prejšnjo temo :: :: Poglej naslednjo temo Stran 1 od 1
Pojdi na:  

Legand
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group :: SuperFreak Theme By: Jonny-B :: Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas